Reading Badge is a movement that brings together generations of readers throughout Slovenia and beyond. Every year it brings together up to 140,000 preschool and primary school children, as well as a smaller number of secondary school students and adults, which is astonishing for a nation of two million people. To celebrate this respectable anniversary, this school year the MEGA Quiz (MEGA kviz), another Slovenian reading promotion project prepared by Pionirska, Centre for Youth Literature and Librarianship, Ljubljana City Library, is focused on the Reading Badge movement, its history and its activities. Part of the Mega Quiz materials is a comic about the Reading Badge created by Ivan Mitrevski (translated by Josh Rocchio), a must for all that want to know more about Reading Badge and/or want to have a good laugh.

Njeno občinstvo sestavljajo tako mladi kot odrasli. Sodeluje s številnimi podporniki bralne kulture (npr. z Bralno značko in Pedagoško fakulteto v Ljubljani) ter izvaja samostojne delavnice in predavanja za vzgojiteljice, knjižničarke, pripovedovalke in druge. Že več kot 25 let sistematično dela za ponovno oživitev slovenskega ljudskega slovstva in spodbuja prepisovanje izročila ter izdajanje zbirk slovenskih ljudskih pravljic. Leta 1998 je ustanovila pripovedovalski festival Pravljice danes in ga vodila 20 let.

Dva mandata je bila članica žirije za večernico, dolga leta je že članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga. Sodeluje v različnih bralnih projektih ter pri oblikovanju in izvedbi strokovnega izpopolnjevanja učiteljev in knjižničarjev na področju mladinske književnosti. Pripravlja razstave ilustracij, vodi pogovore z mladinskimi ustvarjalci in pomaga pri pripravi Pravljičnega dne, sodeluje na strokovnih posvetih in piše članke s področja mladinskega knjižničarstva.

Predvsem izstopajo dogodki za otroke in mlade, ki spodbujajo k branju in promovirajo mladinsko književnost, na primer redni nedeljski otroški program Nedelce in odrske produkcije, ki temeljijo na knjigah in gostujejo tudi po drugih slovenskih kulturnih domovih. Vodnikova domačija organizira dva knjižna festivala: aprilski Festival angažiranega pisanja Itn. za mlade, ki je ena redkih literarnih vsebin namenjena starejši mladini, ter junijski Otroški knjižni festival. Domačija se povezuje tudi z drugimi ustanovami, predvsem v okviru festivalov (Pripovedovalski festival, Bobri itd.).

Izdelava lutk na temo najljubših knjižnih junakov, ki so nato predstavljene na skupnem srečanju, gotovo spodbuja branje med mlajšimi (zlasti v vrtcih in nižjih razredih OŠ, pa tudi na višji stopnji OŠ). Vključeni učenci prejmejo knjižne nagrade in se srečajo s pisatelji in pisateljicami v prostorih DSP. Sodelujoči se predstavijo tudi na knjižnem sejmu, kar je širša spodbuda k bralnim aktivnostim za mlade bralce.

Ukvarja se tudi s prevajanjem iz angleškega, češkega, nemškega in hrvaškega jezika ter uredniškim delom, sodeluje na različnih simpozijih, pri urejanju zbornikov ter pri pripravil beril za pouk književnosti v osnovnih šolah. Njegova dela prevajajo v druge jezike in doživljajo predalavo za druge medije. Svetina je prejel več literarnih nagrad: nagrado slovenskega knjižnega sejma za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju (2002), nagrado za izvirno slovensko slikanico Klobuk gospoda Konstantina (2008), kar trikrat nagrado večernica za najboljše mladinsko delo (Ropotrana, 2013, Kako zorijo ježevci, 2016, Molitvice s stopnic, 2018) in Levstikova nagrada za knjigo Molitvice s stopnic (2017). Peter Svetina je vrhunski slovenski pisatelj, ki ga Slovenska sekcija IBBY kandidira za Andersenovo nagrado (2018, 2020), leta 2016 je bil s knjigo Ropotarna uvrščen na IBBY častno listo, Andersenova žirija pa jo je uvrstila na poseben priporočilni seznam izjemnih mladinskih knjig v mednarodnem prostoru.

 Kot vrhunski slovenski ilustratorj je bil na predlog Slovenska sekcija IBBY uvrščen na IBBY častno listo 2010 in nominiran za Astrid Lindgren Memorial Award (2013, 2014, 2015) ter za Andersenovo nagrado (2020).

Poznam fanta, ki so mu operirali oči. Dva tedna po operaciji je moral ležati le na desnem boku, potem še mesec dni ni smel brati, ničesar. Ko je po mesecu in pol prijel v roko knjigo, se mu je zdelo, kot da bi besede z žlico zajemal iz sklede. Kot da bi jih jedel, zares jedel.

In poznam dekle, ki je zdaj učiteljica. Pravi: Otroci, ki jim starši niso brali knjig, so siromašni.

Besede v pesmih in zgodbah so hrana. Niso hrana za telo, nihče si z njimi ne bo napolnil želodca. So hrana za duha in dušo.

Kadar je človek lačen in žejen, se mu stisne želodec, osušijo se mu usta. Išče, kje bi lahko dobil vsaj kos kruha, skodelico riža, koruze, kakšno ribo ali banano. Bolj ko je lačen, bolj se mu oži pogled, ne vidi več drugega kot par grižljajev, ki bi ga nasitili.

Lakota po besedah se ne kaže tako, kaže se kot malodušnost, kot brezbrižnost, kot arogantnost. Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili.

To lakoto potešijo pesmi in jo potešijo zgodbe.

Če tega doslej nismo počeli, je upanje, da se nasitimo?

Je. Fant bere, skoraj ni dneva, da ne bi bral. Punca, ki je postala učiteljica, bere zgodbe svojim šolarjem. Vsak petek. Vsak teden. Če kdaj pozabi, jo na branje spomnijo otroci sami.

Pa pisateljica in pesnik? Ob letu bosta ozelenela. In spet ju bodo izjedle zgodbe in pesmi, ki bodo kot metulji poleteli na vse strani. Spet in spet.

Berejo jih otroci širom po svetu (od Japonske do Amerike) v 27 jezikih. Avtor je imel doslej 20 samostojnih razstav; njegova dela so bila že trinajstkrat predstavljena na mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni in so si prislužila številne ugledne knjižne nagrade po vsem svetu. Litovska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) je Kasparavičiusa že večkrat nominirala za Nagrado Hansa Christiana Andersena in Spominsko nagrado Astrid Lindgren.

V slovenščini imamo naslednje njegove knjige; vse so izšle pri KUD Sodobnost International.

Morda je tako tudi zato, ker so strani v njej označene s številkami in ker med listanjem nežno in pomirjujoče šelestijo. V knjigi se dogodki iz preteklosti brez težav srečujejo z dogodki, ki se šele bodo zgodili.

Knjižni svet je široko odprt, resničnost v njem je poljubno prepletena z izmišljotino in domišljijo. Včasih se niti ne zavedaš več, ali si v knjigi ali v življenju opazil, kako čudovite so kaplje snega, ki se tali na strehi, in da jerebikove jagode niso le lepe, temveč tudi grenke. Kdo ve, ali si v resnici ležal sredi poletja na travi, nato pa prekrižanih nog gledal oblake, plavajoče po nebu, ali pa si o tem samo bral v knjigi.

Knjige nam pomagajo, da ne hitimo, knjige nas učijo opazovanja, knjige nas vabijo, pravzaprav nas kar silijo, da sedemo. Najpogosteje jih namreč beremo sede, in sicer tako, da jih položimo na mizo ali na kolena, mar ne?

Ali si morda tudi ti med branjem opazil nekaj nenavadnega, namreč da tudi knjiga strmi vate? Da, da, tudi knjige znajo brati! Berejo ti s čela, z obrvi, iz tvojih dvignjenih ali spuščenih kotičkov ustnic, še najraje pa berejo iz tvojih oči. Po očeh namreč prepoznajo, ali… No, saj veš, kaj!

Knjigi na tvojih kolenih gotovo ni dolgčas. Tisti, ki bere, naj bo otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe.

Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke zaželimo drug drugemu čim več zanimivih knjig. Pa tudi, da bi se še sami zdeli knjigam čim bolj zanimivi!

Kęstutis Kasparavičius

Sponzor 2. aprila 2019, mednarodnega dneva knjig za otroke, je Litovska sekcija IBBY, poslanico je napisal in plakat ustvaril litovski otroški pisatelj in ilustrator Kęstutis Kasparavičius.

Prevedel Klemen Pisk.

Plakat v pdf.

Zgibanka 2. april 2019 v pdf.

Bralna akcija 2. april.

O poslanici: Glasba besed

Pomirjujoče besede so mi zelo blizu. Prihajam iz zapletene družine beguncev, priseljencev in ljudi, ki so se odločili, da ostanejo tam, kjerkoli že so bili rojeni. Vse jih imam enako rada. Poezija in zgodbe mi pomagajo, da občutim upanje. Rime, ritmi in celo prazni prostori med besedami na strani oblikujejo odmeve v mojem umu, kot tisti čudoviti glasovi, ki jih slišite še dolgo po tem, ko zvonovi odzvonijo. Jezik je glasba. Njegov tek je hkrati naraven in človeški. Ko delimo svoje zgodbe in pesmi, dobijo naše misli krila, poletijo in se srečajo v zraku. Začenjamo razumeti drug drugega. Iz neznancev postajamo sosedje.O poslanici: Glasba besed Pomirjujoče besede so mi zelo blizu. Prihajam iz zapletene družine beguncev, priseljencev in ljudi, ki so se odločili, da ostanejo tam, kjerkoli že so bili rojeni. Vse jih imam enako rada. Poezija in zgodbe mi pomagajo, da občutim upanje. Rime, ritmi in celo prazni prostori med besedami na strani oblikujejo odmeve v mojem umu, kot tisti čudoviti glasovi, ki jih slišite še dolgo po tem, ko zvonovi odzvonijo. Jezik je glasba. Njegov tek je hkrati naraven in človeški. Ko delimo svoje zgodbe in pesmi, dobijo naše misli krila, poletijo in se srečajo v zraku. Začenjamo razumeti drug drugega. Iz neznancev postajamo sosedje.

Zasnova plakata ob 2. aprilu 2021

Na plakatu živali in ljudi z vseh celin navdihuje glasba besed, tako kot so mene s svojo glasbo, ritmom in utripom navdihnile poetične besede pesnice Margarite Engle.

Ta edinstveni utrip izhaja iz utripa raznovrstnosti, iz utripa literature in drugih umetnosti, ki pomagajo otrokom po vsem svetu najti v svojem dojemanju tudi glas »drugih« – glas sveta.

S svojo predanostjo pravicam otrok, njihovim bralskim pravicam in pravicam do dobre literature je bila Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vedno v mojem srcu in duši kot uresničitev možnosti ubranega večglasja. Mednarodni dan knjig za otroke vsako leto zagotavlja prav posebno in hkrati odlično izpeljano praznovanje takšnega zbora otrok po vsem svetu.

Otroci so različni, mladi pesniki in mladi filozofi; samo prisluhnite njihovi poeziji, samo prisluhnite njihovemu utripu. Z Margaritinimi besedami: utrip srca, peket in prhut. Na plakatu sem poskušal upodobiti ta brezmejni zvok. Glasba, besede, podobe – vse tako brezmejno kot duša IBBY!

Njene pesmi, pravljice, igre in scenariji so navdihnili že več otroških animiranih filmov, gledaliških iger in oper. Inese Zandere so njene knjige prinesle že zavidljivo število literarnih nagrad – nagrado žirije za latvijsko otroško knjigo, letno latvijsko literarno nagrado za najboljšo izvirno otroško knjigo, kot tudi letno baltsko mednarodno nagrado Jānisa Baltvilksa za otroško literaturo in ilustracijo – za pravljico »Sestra in brat« (»Māsa un brālis«, 2007), ki je bila uvrščena tudi na IBBY častno listo 2008. Leta 2017 je Latvijska sekcija IBBY Inese Zandere nominirala za Andersenovo nagrado.

Ob vsakem projektu, ki se ga loti, se potrudi svoj vizualni izraz in svojo barvno paleto prilagoditi besedilu ter tako ustvariti skladno in vznemirljivo razmerje med besedilom in podobo. Reinisa Pētersonsa je Latvijska sekcija IBBY leta 2014 nominirala za Andersenovo nagrado in v letih od 2013 do 2017 za spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA).

Majhno je v knjigi veliko

Ljudje težimo k ritmu in urejenosti, kot magnetna energija razporeja železne opilke v fizikalnem eksperimentu in kot v snežinki iz vode nastanejo kristali. V pravljicah ali pesmih so otrokom všeč ponavljanja, refreni in univerzalni motivi, saj jih lahko vsakokrat na novo prepoznajo – to so elementi, ki urejajo besedilo, vzpostavljajo v svetu prečudovit red. Še vedno se spomnim, kako sem si kot otrok prizadevala za pravičnost in simetrijo, za enake pravice za levo in desno: če sem v ritmu tolkla po mizi, sem preštela, kolikokrat je zaigral vsak prst, da drugi ne bi bili užaljeni. Sprva sem ploskala tako, da sem z levo dlanjo udarjala po desni, toda potem se mi je zazdelo, da je to nepošteno, in se naučila ploskati še drugače – z desno po levi. To nagonsko prizadevanje za ravnovesje je seveda hecno, a lepo kaže, da čutimo potrebo, da svet ne bi padel iz ravnotežja. Takrat sem imela občutek, da moram za to poskrbeti prav jaz.

In tako tudi pesmi in zgodbe otroke pritegnejo zato, ker otroci čutijo potrebo po urejanju kaotičnega sveta. Iz nedoločljivosti vse teži k urejenosti. Otroške pesmice, ljudske pesmi, igre, pravljice, poezija – vse te ritmično organizirane oblike otrokom pomagajo organizirati njihovo prisotnost v od njih mnogo večjem kaosu. Ustvarjajo intuitivno zavedanje, da je red v svetu mogoč in da je v svetu vsakomur odmerjeno točno določeno mesto. K temu cilju vodi vse: ritmična organiziranost besedila, druga za drugo sledeče si črke, postavitev na strani, vtis knjige kot dobro strukturirane celote. Veliko se zrcali v malem, in to uresničujemo tudi v otroških knjigah, tudi če ne razmišljamo o Bogu ali o fraktalih. Otroška knjiga je čudežna sila, ki spodbuja veliko željo in zmožnost otroka, da bi bil to, kar je. Vliva mu poguma za življenje.

V knjigi je majhno vedno veliko, in to takoj, ne šele na prehodu v odraslost. Knjiga je skrivnost, v kateri je mogoče najti tudi tisto, česar nismo iskali, ali tisto, česar sicer ne dosežemo. Tisto, česar bralci določene starosti še ne morejo dojeti umsko, kot odtis vseeno ostane v njihovi zavesti in nanje vpliva, četudi ni povsem razumljeno. Slikanica pa je lahko zakladnica modrosti in kulture tudi za odrasle – enako kot lahko otrok prebere knjigo, namenjeno odraslim, in v njej najde svojo lastno zgodbo, prebere v njej nekaj o lastnem, komaj dobro začetem se življenju. Kulturni kontekst nas oblikuje: položi temelje za vtise, ki bodo prišli v prihodnosti, pa tudi za preizkušnje, ki jih bomo morali prestati in ob tem ostati celi.

Otroška knjiga odraža spoštovanje do velikosti majhnega. Je svet, ki se vsakokrat ustvari na novo, igriva in prelepa resnost, brez katere je vse, vključno z otroško literaturo, zgolj mlatenje prazne slame.

Na kratko:
Zahvaljujoč knjigi se lahko otrok intuitivno zaveda, da je svet lahko urejen in da se v njem najde posebno mesto za vsakogar. K temu cilju vodi vse: ritmična organiziranost besedila, druga za drugo sledeče si črke, postavitev na strani, vtis knjige kot dobro strukturirane celote. Veliko se kaže v malem, in to poustvarjamo v otroških knjigah. Knjiga je skrivnost, v kateri je mogoče najti tudi tisto, česar nismo iskali, ali tisto, česar sicer ne dosežemo. Otroška knjiga odraža spoštovanje do velikosti majhnega.

Prevedel: Jernej Županič

Plakat in poslanica v tujih jezikih.