Miha Mohor is lifelong promoter of children's literature and reading, teacher, librarian, reading and writing mentor, active member of the Reading Badge Society movement and author of more than 400 works in the field of children's literature and reading culture.
Sodobnost International Cultural Society (KUD Sodobnost International) received the special distinction for their reading promotion activities Reading Station; Our Little Library; Book Boxes. Furthermore, in Sodobnost magazine reviews of children's literature are regularly published.
Dragica Haramija is Professor of literature (University of Maribor), whose basic field of work is children's literature. With her expert knowledge, she continuously supports children's literature authors, their creativity and establishment.
Leonida Babič is school librarian, leader of several projects that promote reading. She is a national coordinator of the Reading Knows no Borders (Branje ne pozna meja/Branje ne poznaje granice) program that connects readers across national borders.
Slovenian Reading Badge Society (Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS) is the non- governmental organisation that expertly and organisationally leads the Reading Badge movement, which celebrates its 60th anniversary in the school year 2020/2021.
Reading Badge is a movement that brings together generations of readers throughout Slovenia and beyond. Every year it brings together up to 140,000 preschool and primary school children, as well as a smaller number of secondary school students and adults, which is astonishing for a nation of two million people. To celebrate this respectable anniversary, this school year the MEGA Quiz (MEGA kviz), another Slovenian reading promotion project prepared by Pionirska, Centre for Youth Literature and Librarianship, Ljubljana City Library, is focused on the Reading Badge movement, its history and its activities. Part of the Mega Quiz materials is a comic about the Reading Badge created by Ivan Mitrevski (translated by Josh Rocchio), a must for all that want to know more about Reading Badge and/or want to have a good laugh.
Argo, the Society for Humanist Issues received the special distinction for organising Eye of the Word (Oko besede). The festival annually brings together Slovenian children's literature authors, literary scholars, librarians, reading mentors, publishers and other people active in the field of children's literature.
Anja Štefan je pisateljica, pesnica in pripovedovalka, ki v svojih delih nagovarja mlade bralce z jasnim, prečiščenim jezikom in izbranimi tematikami. Njena besedila so bila doslej prevedena, predelana v lutkovne predstave, ilustrirajo jih najboljše slovenske ilustratorke, njene pesmi pa so doživele uglasbitev. Izšlo je že več kot četrt milijona njenih knjig, saj njena dela doživljajo ponatise. Anja Štefan aktivno deluje na področju promocije mladinske književnosti in ima za seboj več kot 1300 nastopov v vrtcih, šolah in kulturnih ustanovah.
Njeno občinstvo sestavljajo tako mladi kot odrasli. Sodeluje s številnimi podporniki bralne kulture (npr. z Bralno značko in Pedagoško fakulteto v Ljubljani) ter izvaja samostojne delavnice in predavanja za vzgojiteljice, knjižničarke, pripovedovalke in druge. Že več kot 25 let sistematično dela za ponovno oživitev slovenskega ljudskega slovstva in spodbuja prepisovanje izročila ter izdajanje zbirk slovenskih ljudskih pravljic. Leta 1998 je ustanovila pripovedovalski festival Pravljice danes in ga vodila 20 let.
Maja Logar je od leta 2000 vodja službe za mlade bralce v Mariborski knjižnici; že vrsto let je aktivna na področju spodbujanja bralne kulture, zlasti med mladimi bralci. Tvorno deluje na področju smernic za razvoj mladinskega knjižničarstva, hkrati pa ima pomembno vlogo pri povezovanju mladinskih knjižničarjev v splošnih in šolskih knjižnicah. Skrbi za povezanost področja in trajnostno sodelovanje z ustanovami, ki se ukvarjajo z branjem mladih (npr. Sekcija za mladinsko knjižničarstvo pri ZBDS, Zavod RS za šolstvo itd.).
Dva mandata je bila članica žirije za večernico, dolga leta je že članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga. Sodeluje v različnih bralnih projektih ter pri oblikovanju in izvedbi strokovnega izpopolnjevanja učiteljev in knjižničarjev na področju mladinske književnosti. Pripravlja razstave ilustracij, vodi pogovore z mladinskimi ustvarjalci in pomaga pri pripravi Pravljičnega dne, sodeluje na strokovnih posvetih in piše članke s področja mladinskega knjižničarstva.
Vodnikova domačija je pod upraviteljstvom zavoda Divja misel v literarni prostor Ljubljane prinesla številne dogodke in vsebine, povezane z branjem, pisanjem in pripovedovanjem. Domačija se je povezala z domačimi in tujimi založniki, ustvarjalci in strokovnjaki s področja knjige in ustvarja bogat program za različne starostne skupine.
Predvsem izstopajo dogodki za otroke in mlade, ki spodbujajo k branju in promovirajo mladinsko književnost, na primer redni nedeljski otroški program Nedelce in odrske produkcije, ki temeljijo na knjigah in gostujejo tudi po drugih slovenskih kulturnih domovih. Vodnikova domačija organizira dva knjižna festivala: aprilski Festival angažiranega pisanja Itn. za mlade, ki je ena redkih literarnih vsebin namenjena starejši mladini, ter junijski Otroški knjižni festival. Domačija se povezuje tudi z drugimi ustanovami, predvsem v okviru festivalov (Pripovedovalski festival, Bobri itd.).
Projekt sta leta 2015 zasnovali Aksinja Kermauner in Nina Kokelj, poteka pa v okviru Sekcije za otroško in mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev. Pri izvedbi projekta sodelujejo številni posamezniki (večinoma člani Sekcije za otroško in mladinsko književnost), pa tudi nekatere ustanove, npr. Javna agencija RS za knjigo, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS in Slovenska sekcija IBBY.
Izdelava lutk na temo najljubših knjižnih junakov, ki so nato predstavljene na skupnem srečanju, gotovo spodbuja branje med mlajšimi (zlasti v vrtcih in nižjih razredih OŠ, pa tudi na višji stopnji OŠ). Vključeni učenci prejmejo knjižne nagrade in se srečajo s pisatelji in pisateljicami v prostorih DSP. Sodelujoči se predstavijo tudi na knjižnem sejmu, kar je širša spodbuda k bralnim aktivnostim za mlade bralce.
Ko beremo, zrastejo duhu peruti.
Ko pišemo, nam zapojejo prsti.
Besede so bobni in flavte na listu,
so ptič, ki se s pesmijo vzpenja, in slon, ki trobenta,
so reka, ki teče, in slap, ki teleba,
metulj, ki zakroži visoko na nebu!
Besede nas vabijo k plesu –
ritmi in rime, utripi srca,
peket in prhut, stare in nove povesti,
take izmišljene, take resnične.
Kadar si udobno ugnezden doma
ali čez meje drviš proti novim deželam
in tujim jezikom, so zgodbe in pesmi
vse tvoje.
Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi
postanejo glasba prihodnosti,
mir, prijateljstvo, radost:
melodija,
ki upa.
Prevedla Nada Grošelj
Rojena je bila leta 1951 v Los Angeles, v otroštvu pa je med preživljanjem poletij na Kubi razvila tudi globoko povezanost z materino domovino. Študirala je agronomijo in botaniko ter hkrati kreativno pisanje. Z možem živi v Kaliforniji.
Margarita Engle je kubansko-ameriška avtorica knjig v verzih, kot so The Surrender Tree (Drevo predaje), Enchanted Air (Začaran zrak), Forest World (Svet gozdov) in Drum Dream Girl (Sanjava bobnarka). Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. V letih 2017–2019 je bila lavreatka mladinske poezije (Young People’s Poet Laureate). Njene najnovejše knjige so With a Star in My Hand (Z zvezdo v roki), Dreams from Many Rivers (Sanje z mnogih rek) in Dancing Hands (Plešoče roke), sledijo Your Heart (Tvoje srce), My Sky (Moje nebo) in A Song of Frutas (Pesem sadja). Morda pa bomo v prihodnosti katero izmed njih prebirali tudi v slovenščini, v katero do zdaj še ni prevedeno nobeno njeno delo.
Pomirjujoče besede so mi zelo blizu. Prihajam iz zapletene družine beguncev, priseljencev in ljudi, ki so se odločili, da ostanejo tam, kjerkoli že so bili rojeni. Vse jih imam enako rada. Poezija in zgodbe mi pomagajo, da občutim upanje. Rime, ritmi in celo prazni prostori med besedami na strani oblikujejo odmeve v mojem umu, kot tisti čudoviti glasovi, ki jih slišite še dolgo po tem, ko zvonovi odzvonijo. Jezik je glasba. Njegov tek je hkrati naraven in človeški. Ko delimo svoje zgodbe in pesmi, dobijo naše misli krila, poletijo in se srečajo v zraku. Začenjamo razumeti drug drugega. Iz neznancev postajamo sosedje.
Rojen je bil leta 1965 v Braziliji. Leta 2014 je prejel nagrado Hansa Christiana Andersena! Ilustriral je več kot 100 knjig, kar 25 jih je avtorskih. Za ilustratorsko in pisateljsko delo je prejel številne nagrade v Braziliji in mednarodnem prostoru. Samostojne razstave je imel v Franciji, Italiji, Južni Koreji, Kitajski, Kolumbiji, Mehiki, Nemčiji, Peruju, Rusiji in Tajvanu. Njegovo delo je bilo predstavljeno tudi na neštetih skupinskih razstavah, na mednarodnih knjižnih sejmih in spominskih praznovanjih po vsem svetu.
Njegove knjige so prevedene v 15 jezikov; izdane so v Argentini, Belgiji, Danski, Franciji, Iranu, Japonski, Južni Koreji, Kitajski, Kolumbiji, Mehiki, Nizozemski, na Švedskem, v Švici, Tajvanu in ZDA. V slovenščino ni prevedena nobena knjiga z njegovimi ilustracijami, morda pa bo kakšen prevod spodbudil njegov čudoviti plakat ob 2. aprilu.
Na plakatu živali in ljudi z vseh celin navdihuje glasba besed, tako kot so mene s svojo glasbo, ritmom in utripom navdihnile poetične besede pesnice Margarite Engle.Ta edinstveni utrip izhaja iz utripa raznovrstnosti, iz utripa literature in drugih umetnosti, ki pomagajo otrokom po vsem svetu najti v svojem dojemanju tudi glas »drugih« – glas sveta.
S svojo predanostjo pravicam otrok, njihovim bralskim pravicam in pravicam do dobre literature je bila Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vedno v mojem srcu in duši kot uresničitev možnosti ubranega večglasja. Mednarodni dan knjig za otroke vsako leto zagotavlja prav posebno in hkrati odlično izpeljano praznovanje takšnega zbora otrok po vsem svetu.Otroci so različni, mladi pesniki in mladi filozofi; samo prisluhnite njihovi poeziji, samo prisluhnite njihovemu utripu. Z Margaritinimi besedami: utrip srca, peket in prhut. Na plakatu sem poskušal upodobiti ta brezmejni zvok. Glasba, besede, podobe – vse tako brezmejno kot duša IBBY!
Peter Svetina je pisatelj, pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar, univerzitetni profesor. Leta 1995 je diplomiral iz slovenistike, magistriral leta 1999 in doktoriral leta 2001 iz starejše slovenske poezije. Piše poezijo in prozo za otroke, mladino in odrasle, strokovne in znanstvene članke o starejši slovenski in mladinski književnosti, o kriminalkah in romanih.
Ukvarja se tudi s prevajanjem iz angleškega, češkega, nemškega in hrvaškega jezika ter uredniškim delom, sodeluje na različnih simpozijih, pri urejanju zbornikov ter pri pripravil beril za pouk književnosti v osnovnih šolah. Njegova dela prevajajo v druge jezike in doživljajo predalavo za druge medije. Svetina je prejel več literarnih nagrad: nagrado slovenskega knjižnega sejma za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju (2002), nagrado za izvirno slovensko slikanico Klobuk gospoda Konstantina (2008), kar trikrat nagrado večernica za najboljše mladinsko delo (Ropotrana, 2013, Kako zorijo ježevci, 2016, Molitvice s stopnic, 2018) in Levstikova nagrada za knjigo Molitvice s stopnic (2017). Peter Svetina je vrhunski slovenski pisatelj, ki ga Slovenska sekcija IBBY kandidira za Andersenovo nagrado (2018, 2020), leta 2016 je bil s knjigo Ropotarna uvrščen na IBBY častno listo, Andersenova žirija pa jo je uvrstila na poseben priporočilni seznam izjemnih mladinskih knjig v mednarodnem prostoru.
Damijan Stepančič je ilustrator in slikar. Po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo je študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 1996 diplomiral iz slikarstva. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, ilustrira pa tudi za odrasle (revije Mladina, Albert). Ukvarja se s stripom in animacijo, likovno opremlja učbenike in priročnike, izdeluje lutke. Stepančič je prejemnik vrste nagrad, to so: nagrada za izvirne zamisli na Bienalu ilustracije v Ljubljani (1999), Smrekarjeva plaketa (2000 in 2002), Levstikova nagrada (2003, 2011), priznanje Hinka Smrekarja (2011), zlata hruška za najboljšo izvirno slovensko mladinsko knjigo (2011, 2014) in zlata hruška za najboljšo izvirno slovensko poučno knjigo (2011), nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico (2012, 2013).
Kot vrhunski slovenski ilustratorj je bil na predlog Slovenska sekcija IBBY uvrščen na IBBY častno listo 2010 in nominiran za Astrid Lindgren Memorial Award (2013, 2014, 2015) ter za Andersenovo nagrado (2020).
Peter Svetina
LAKOTA PO BESEDAH
V moji deželi konec aprila ali začetek maja ozelenijo grmi, ki jih kmalu nato naselijo zapredki metuljev. Kot vata ali kot sladkorna pena zgledajo, ličinke pa požirajo list za listom, dokler grmi niso videti popolnoma opustošeni. Ko se metulji razvijejo, odletijo, grmički pa kljub temu niso uničeni. Ob letu ponovno ozelenijo, spet in spet.
To je podoba pisateljice, podoba pesnika. Zgodbe in pesmi ju izjejo, izčrpajo ju, in ko so napisane, odletijo, odidejo v knjige, odidejo med poslušalce. To se ponavlja.
In kaj se zgodi s pesmimi in zgodbami?
Poznam fanta, ki so mu operirali oči. Dva tedna po operaciji je moral ležati le na desnem boku, potem še mesec dni ni smel brati, ničesar. Ko je po mesecu in pol prijel v roko knjigo, se mu je zdelo, kot da bi besede z žlico zajemal iz sklede. Kot da bi jih jedel, zares jedel.
In poznam dekle, ki je zdaj učiteljica. Pravi: Otroci, ki jim starši niso brali knjig, so siromašni.
Besede v pesmih in zgodbah so hrana. Niso hrana za telo, nihče si z njimi ne bo napolnil želodca. So hrana za duha in dušo.
Kadar je človek lačen in žejen, se mu stisne želodec, osušijo se mu usta. Išče, kje bi lahko dobil vsaj kos kruha, skodelico riža, koruze, kakšno ribo ali banano. Bolj ko je lačen, bolj se mu oži pogled, ne vidi več drugega kot par grižljajev, ki bi ga nasitili.
Lakota po besedah se ne kaže tako, kaže se kot malodušnost, kot brezbrižnost, kot arogantnost. Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili.
To lakoto potešijo pesmi in jo potešijo zgodbe.
Če tega doslej nismo počeli, je upanje, da se nasitimo?
Je. Fant bere, skoraj ni dneva, da ne bi bral. Punca, ki je postala učiteljica, bere zgodbe svojim šolarjem. Vsak petek. Vsak teden. Če kdaj pozabi, jo na branje spomnijo otroci sami.
Pa pisateljica in pesnik? Ob letu bosta ozelenela. In spet ju bodo izjedle zgodbe in pesmi, ki bodo kot metulji poleteli na vse strani. Spet in spet.
Kęstutis Kasparavičius (1954) je mednarodno uveljavljen litovski otroški pisatelj in ilustrator. V svet otroške književnosti je vstopil po dolgi ovinkasti poti; po končanem desetletnem šolanju na umetniški gimnaziji M. K. Čiurlionisa, kjer se je seznanjal z zborovskim dirigiranjem, je naposled spoznal, da bi se rad posvetil slikarstvu, zato se je vpisal na študij oblikovanja na Vilenski umetniški akademiji. Kasparavičiusove ilustracije je mogoče zlahka prepoznati, saj so portretirani objekti naslikani v značilnem realističnem slogu, notranji prostor je razgiban, perspektiva prepričljiva. Kasparavičius je ilustriral več kot 60 knjig, številne od njih je napisal sam.
Berejo jih otroci širom po svetu (od Japonske do Amerike) v 27 jezikih. Avtor je imel doslej 20 samostojnih razstav; njegova dela so bila že trinajstkrat predstavljena na mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni in so si prislužila številne ugledne knjižne nagrade po vsem svetu. Litovska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) je Kasparavičiusa že večkrat nominirala za Nagrado Hansa Christiana Andersena in Spominsko nagrado Astrid Lindgren.
V slovenščini imamo naslednje njegove knjige; vse so izšle pri KUD Sodobnost International.
Knjige nam pomagajo, da ne hitimo
»Mudi se mi! … Nimam časa! … Adijo! ...« Takšnih vzklikov dandanes najbrž ne slišimo samo v Litvi, ki leži v samem središču Evrope, temveč še marsikje po svetu. Pogosto nas tudi prepričujejo, da živimo v stoletju informacijskega preobilja, v stoletju, ko sta naglica in hitenje neizbežna.
A zgodi se, da v roke vzameš knjigo in začutiš, kako je lahko tudi drugače. Knjige imajo namreč čudovito lastnost – pomagajo nam, da ne hitimo.
Ko listaš po knjigi in se mirno zatopiš v njeno vsebino, te na lepem ni več strah, da bi vse neopaženo zdrvelo mimo tebe. Tedaj spoznaš, da se ti ni treba brezglavo mučiti z nepomembnimi opravili. V knjigi vse poteka tiho in po natančnem redu.
Morda je tako tudi zato, ker so strani v njej označene s številkami in ker med listanjem nežno in pomirjujoče šelestijo. V knjigi se dogodki iz preteklosti brez težav srečujejo z dogodki, ki se šele bodo zgodili.
Knjižni svet je široko odprt, resničnost v njem je poljubno prepletena z izmišljotino in domišljijo. Včasih se niti ne zavedaš več, ali si v knjigi ali v življenju opazil, kako čudovite so kaplje snega, ki se tali na strehi, in da jerebikove jagode niso le lepe, temveč tudi grenke. Kdo ve, ali si v resnici ležal sredi poletja na travi, nato pa prekrižanih nog gledal oblake, plavajoče po nebu, ali pa si o tem samo bral v knjigi.
Knjige nam pomagajo, da ne hitimo, knjige nas učijo opazovanja, knjige nas vabijo, pravzaprav nas kar silijo, da sedemo. Najpogosteje jih namreč beremo sede, in sicer tako, da jih položimo na mizo ali na kolena, mar ne?
Ali si morda tudi ti med branjem opazil nekaj nenavadnega, namreč da tudi knjiga strmi vate? Da, da, tudi knjige znajo brati! Berejo ti s čela, z obrvi, iz tvojih dvignjenih ali spuščenih kotičkov ustnic, še najraje pa berejo iz tvojih oči. Po očeh namreč prepoznajo, ali… No, saj veš, kaj!
Knjigi na tvojih kolenih gotovo ni dolgčas. Tisti, ki bere, naj bo otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe.
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke zaželimo drug drugemu čim več zanimivih knjig. Pa tudi, da bi se še sami zdeli knjigam čim bolj zanimivi!
Kęstutis Kasparavičius
Sponzor 2. aprila 2019, mednarodnega dneva knjig za otroke, je Litovska sekcija IBBY, poslanico je napisal in plakat ustvaril litovski otroški pisatelj in ilustrator Kęstutis Kasparavičius.
Prevedel Klemen Pisk.
Rojena je bila leta 1951 v Los Angeles, v otroštvu pa je med preživljanjem poletij na Kubi razvila tudi globoko povezanost z materino domovino. Študirala je agronomijo in botaniko ter hkrati kreativno pisanje. Z možem živi v Kaliforniji.
Margarita Engle je kubansko-ameriška avtorica knjig v verzih, kot so The Surrender Tree (Drevo predaje), Enchanted Air (Začaran zrak), Forest World (Svet gozdov) in Drum Dream Girl (Sanjava bobnarka). Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. V letih 2017–2019 je bila lavreatka mladinske poezije (Young People’s Poet Laureate). Njene najnovejše knjige so With a Star in My Hand (Z zvezdo v roki), Dreams from Many Rivers (Sanje z mnogih rek) in Dancing Hands (Plešoče roke), sledijo Your Heart (Tvoje srce), My Sky (Moje nebo) in A Song of Frutas (Pesem sadja). Morda pa bomo v prihodnosti katero izmed njih prebirali tudi v slovenščini, v katero do zdaj še ni prevedeno nobeno njeno delo.
O poslanici: Glasba besed
Pomirjujoče besede so mi zelo blizu. Prihajam iz zapletene družine beguncev, priseljencev in ljudi, ki so se odločili, da ostanejo tam, kjerkoli že so bili rojeni. Vse jih imam enako rada. Poezija in zgodbe mi pomagajo, da občutim upanje. Rime, ritmi in celo prazni prostori med besedami na strani oblikujejo odmeve v mojem umu, kot tisti čudoviti glasovi, ki jih slišite še dolgo po tem, ko zvonovi odzvonijo. Jezik je glasba. Njegov tek je hkrati naraven in človeški. Ko delimo svoje zgodbe in pesmi, dobijo naše misli krila, poletijo in se srečajo v zraku. Začenjamo razumeti drug drugega. Iz neznancev postajamo sosedje.O poslanici: Glasba besed Pomirjujoče besede so mi zelo blizu. Prihajam iz zapletene družine beguncev, priseljencev in ljudi, ki so se odločili, da ostanejo tam, kjerkoli že so bili rojeni. Vse jih imam enako rada. Poezija in zgodbe mi pomagajo, da občutim upanje. Rime, ritmi in celo prazni prostori med besedami na strani oblikujejo odmeve v mojem umu, kot tisti čudoviti glasovi, ki jih slišite še dolgo po tem, ko zvonovi odzvonijo. Jezik je glasba. Njegov tek je hkrati naraven in človeški. Ko delimo svoje zgodbe in pesmi, dobijo naše misli krila, poletijo in se srečajo v zraku. Začenjamo razumeti drug drugega. Iz neznancev postajamo sosedje.
Rojen je bil leta 1965 v Braziliji. Leta 2014 je prejel nagrado Hansa Christiana Andersena! Ilustriral je več kot 100 knjig, kar 25 jih je avtorskih. Za ilustratorsko in pisateljsko delo je prejel številne nagrade v Braziliji in mednarodnem prostoru. Samostojne razstave je imel v Franciji, Italiji, Južni Koreji, Kitajski, Kolumbiji, Mehiki, Nemčiji, Peruju, Rusiji in Tajvanu. Njegovo delo je bilo predstavljeno tudi na neštetih skupinskih razstavah, na mednarodnih knjižnih sejmih in spominskih praznovanjih po vsem svetu. Njegove knjige so prevedene v 15 jezikov; izdane so v Argentini, Belgiji, Danski, Franciji, Iranu, Japonski, Južni Koreji, Kitajski, Kolumbiji, Mehiki, Nizozemski, na Švedskem, v Švici, Tajvanu in ZDA. V slovenščino ni prevedena nobena knjiga z njegovimi ilustracijami, morda pa bo kakšen prevod spodbudil njegov čudoviti plakat ob 2. aprilu.
Zasnova plakata ob 2. aprilu 2021
Na plakatu živali in ljudi z vseh celin navdihuje glasba besed, tako kot so mene s svojo glasbo, ritmom in utripom navdihnile poetične besede pesnice Margarite Engle.
Ta edinstveni utrip izhaja iz utripa raznovrstnosti, iz utripa literature in drugih umetnosti, ki pomagajo otrokom po vsem svetu najti v svojem dojemanju tudi glas »drugih« – glas sveta.
S svojo predanostjo pravicam otrok, njihovim bralskim pravicam in pravicam do dobre literature je bila Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vedno v mojem srcu in duši kot uresničitev možnosti ubranega večglasja. Mednarodni dan knjig za otroke vsako leto zagotavlja prav posebno in hkrati odlično izpeljano praznovanje takšnega zbora otrok po vsem svetu.
Otroci so različni, mladi pesniki in mladi filozofi; samo prisluhnite njihovi poeziji, samo prisluhnite njihovemu utripu. Z Margaritinimi besedami: utrip srca, peket in prhut. Na plakatu sem poskušal upodobiti ta brezmejni zvok. Glasba, besede, podobe – vse tako brezmejno kot duša IBBY!
Inese Zandere, latvijska pesnica, pisateljica, knjižna urednica in zvesta sodelavka programov za promocijo branja, se je rodila leta 1958. Študirala je filozofijo in je avtorica več kot 30 otroških in mladinskih knjig, s prevodi v angleški, nemški, švedski, arabski in estonski jezik. V njenih knjigah se hecni literarni liki družijo z resnostjo in globino življenja ter mlade bralce spodbujajo k premišljanju nekaterih težjih vidikov življenja.
Njene pesmi, pravljice, igre in scenariji so navdihnili že več otroških animiranih filmov, gledaliških iger in oper. Inese Zandere so njene knjige prinesle že zavidljivo število literarnih nagrad – nagrado žirije za latvijsko otroško knjigo, letno latvijsko literarno nagrado za najboljšo izvirno otroško knjigo, kot tudi letno baltsko mednarodno nagrado Jānisa Baltvilksa za otroško literaturo in ilustracijo – za pravljico »Sestra in brat« (»Māsa un brālis«, 2007), ki je bila uvrščena tudi na IBBY častno listo 2008. Leta 2017 je Latvijska sekcija IBBY Inese Zandere nominirala za Andersenovo nagrado.
Reinis Pētersons se je rodil leta 1981, prva knjiga z njegovimi ilustracijami pa je izšla leta 2007. Odtlej se je v Latviji uveljavil kot eden najbolj produktivnih sodobnih ilustratorjev – ustvaril je že več kot 20 otroških knjig. Pētersons ni tipičen oziroma tradicionalen ilustrator, temveč s svojim inovativnim in nekoliko ekscentričnim slogom premika tradicionalne meje tega področja. Njegove izjemno detajlne figure izražajo čustva ekspresivno in pogosto celo groteskno. In četudi so Pētersonsove ilustracije, tako v tradicionalnih kot v digitalnih medijih, konsistentno kakovostne in prepoznavne, mu ni tuje niti likovno eksperimentiranje.
Ob vsakem projektu, ki se ga loti, se potrudi svoj vizualni izraz in svojo barvno paleto prilagoditi besedilu ter tako ustvariti skladno in vznemirljivo razmerje med besedilom in podobo. Reinisa Pētersonsa je Latvijska sekcija IBBY leta 2014 nominirala za Andersenovo nagrado in v letih od 2013 do 2017 za spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA).
Sponzor 2. aprila 2018, mednarodnega dneva knjig za otroke, je Latvijska sekcija IBBY.
Poslanico je napisala Inese Zandere,
plakat je ustvaril ilustrator Reinis Pētersons.
Majhno je v knjigi veliko
Ljudje težimo k ritmu in urejenosti, kot magnetna energija razporeja železne opilke v fizikalnem eksperimentu in kot v snežinki iz vode nastanejo kristali. V pravljicah ali pesmih so otrokom všeč ponavljanja, refreni in univerzalni motivi, saj jih lahko vsakokrat na novo prepoznajo – to so elementi, ki urejajo besedilo, vzpostavljajo v svetu prečudovit red. Še vedno se spomnim, kako sem si kot otrok prizadevala za pravičnost in simetrijo, za enake pravice za levo in desno: če sem v ritmu tolkla po mizi, sem preštela, kolikokrat je zaigral vsak prst, da drugi ne bi bili užaljeni. Sprva sem ploskala tako, da sem z levo dlanjo udarjala po desni, toda potem se mi je zazdelo, da je to nepošteno, in se naučila ploskati še drugače – z desno po levi. To nagonsko prizadevanje za ravnovesje je seveda hecno, a lepo kaže, da čutimo potrebo, da svet ne bi padel iz ravnotežja. Takrat sem imela občutek, da moram za to poskrbeti prav jaz.
In tako tudi pesmi in zgodbe otroke pritegnejo zato, ker otroci čutijo potrebo po urejanju kaotičnega sveta. Iz nedoločljivosti vse teži k urejenosti. Otroške pesmice, ljudske pesmi, igre, pravljice, poezija – vse te ritmično organizirane oblike otrokom pomagajo organizirati njihovo prisotnost v od njih mnogo večjem kaosu. Ustvarjajo intuitivno zavedanje, da je red v svetu mogoč in da je v svetu vsakomur odmerjeno točno določeno mesto. K temu cilju vodi vse: ritmična organiziranost besedila, druga za drugo sledeče si črke, postavitev na strani, vtis knjige kot dobro strukturirane celote. Veliko se zrcali v malem, in to uresničujemo tudi v otroških knjigah, tudi če ne razmišljamo o Bogu ali o fraktalih. Otroška knjiga je čudežna sila, ki spodbuja veliko željo in zmožnost otroka, da bi bil to, kar je. Vliva mu poguma za življenje.
V knjigi je majhno vedno veliko, in to takoj, ne šele na prehodu v odraslost. Knjiga je skrivnost, v kateri je mogoče najti tudi tisto, česar nismo iskali, ali tisto, česar sicer ne dosežemo. Tisto, česar bralci določene starosti še ne morejo dojeti umsko, kot odtis vseeno ostane v njihovi zavesti in nanje vpliva, četudi ni povsem razumljeno. Slikanica pa je lahko zakladnica modrosti in kulture tudi za odrasle – enako kot lahko otrok prebere knjigo, namenjeno odraslim, in v njej najde svojo lastno zgodbo, prebere v njej nekaj o lastnem, komaj dobro začetem se življenju. Kulturni kontekst nas oblikuje: položi temelje za vtise, ki bodo prišli v prihodnosti, pa tudi za preizkušnje, ki jih bomo morali prestati in ob tem ostati celi.
Otroška knjiga odraža spoštovanje do velikosti majhnega. Je svet, ki se vsakokrat ustvari na novo, igriva in prelepa resnost, brez katere je vse, vključno z otroško literaturo, zgolj mlatenje prazne slame.
Na kratko:
Zahvaljujoč knjigi se lahko otrok intuitivno zaveda, da je svet lahko urejen in da se v njem najde posebno mesto za vsakogar. K temu cilju vodi vse: ritmična organiziranost besedila, druga za drugo sledeče si črke, postavitev na strani, vtis knjige kot dobro strukturirane celote. Veliko se kaže v malem, in to poustvarjamo v otroških knjigah. Knjiga je skrivnost, v kateri je mogoče najti tudi tisto, česar nismo iskali, ali tisto, česar sicer ne dosežemo. Otroška knjiga odraža spoštovanje do velikosti majhnega.
Prevedel: Jernej Županič
Plakat in poslanica v tujih jezikih.
Inese Zandere, latvijska pesnica, pisateljica, knjižna urednica in zvesta sodelavka programov za promocijo branja, se je rodila leta 1958. Študirala je filozofijo in je avtorica več kot 30 otroških in mladinskih knjig, s prevodi v angleški, nemški, švedski, arabski in estonski jezik. V njenih knjigah se hecni literarni liki družijo z resnostjo in globino življenja ter mlade bralce spodbujajo k premišljanju nekaterih težjih vidikov življenja. Njene pesmi, pravljice, igre in scenariji so navdihnili že več otroških animiranih filmov, gledaliških iger in oper. Inese Zandere so njene knjige prinesle že zavidljivo število literarnih nagrad – nagrado žirije za latvijsko otroško knjigo, letno latvijsko literarno nagrado za najboljšo izvirno otroško knjigo, kot tudi letno baltsko mednarodno nagrado Jānisa Baltvilksa za otroško literaturo in ilustracijo – za pravljico »Sestra in brat« (»Māsa un brālis«, 2007), ki je bila uvrščena tudi na IBBY častno listo 2008. Leta 2017 je Latvijska sekcija IBBY Inese Zandere nominirala za Andersenovo nagrado.